Slovenščina je izjemno spolno zaznamovana – samostalniki, pridevniki in glagoli imajo vsi slovnični spol, pravopis pa zapoveduje moški slovnični spol kot nevtralen. Iskanje rešitev za spolno občutljivo rabo jezika zato v slovenščini zahteva veliko več kot debato o zaimkih ali posnemanje jezikov, ki slovničnega spola skoraj ne poznajo.
Feministični in LGBT krogi si že dolgo prizadevajo premostiti te ovire, še posebej v zadnjih letih pa se je pojavilo večje število predlaganih rešitev. V nadaljevanju predstavljamo in analiziramo nekatere od njih.
PODČRTAJ
Podčrtaj je izposojen iz nemščine in vključuje rabo tako moške kot ženske končnice, podčrtaj med njima pa simbolno odpira prostor za vse ostale spole.
Primer rabe: “Ta teden bomo na trans srečanju izdelovale_i stripe. Vabljene_i!”
Prednosti:
- Na tej točki je podčrtaj verjetno najbolj razširjen poskus spolno nevtralne rabe slovenščine.
- Vključuje vse spole tako na simbolni kot slovnični ravni.
Pomanjkljivosti:
- V nasprotju z nemščino, kjer je koren besede moški, končnica pa ženska (npr. “Student_in” in je besedilo zato mogoče tekoče brati, kot da bi bilo napisano v ženskem spolu, slovenščina pogosto zahteva rabo tvojnih končnic (npr. “študentke_i”) in ker so spolno zaznamovani tudi pridevniki in glagoli, pri daljših in zahtevnejših besedilih raba podčrtajev oteži branje.
- Mogoče ga je uporabljati samo v pisanih besedilih, ne pa tudi v govoru.
ŽENSKI SPOL KOT NEVTRALEN
Namesto sedaj predpisanega moškega slovničnega spola se kot nezaznamovega lahko uporablja ženski slovnični spol.
Primer: “Drage poslušalke, upamo, da ste uživale v nocojšnjem programu. “
Prednosti:
- Naravna in tekoča raba, ki ne potrebuje posebnih simbolov ali novih rešitev, besedila so enostavno razumljiva in metode ni težko razložiti.
Pomanjkljivosti:
- Raba ni vedno primerna, npr. za nekatere trans osebe.
SREDNJI SPOL
Srednji spol je rešitev, ki že obstaja v jeziku in jo je mogoče uporabiti za posamezne osebe, potencialno pa tudi kot normativen nevtralen slovnični spol.
Primer: “Sestrin otrok je zlato dete, ki mi je izdelalo rojstnodnevno voščilnico.”
Prednosti:
- Nevtralen slovnični spol, ki je vgrajen v jezik in se v slovenščini vsakodnevno uporablja že stoletja.
- Glagolska raba, ki je pogosto največji izziv ali najtežje razumljiva, je pri srednjem spolu že uveljavljena.
- Uporabno tako v pisni kot govorni obliki.
Pomanjkljivosti:
- Čeprav je konotacije mogoče spremeniti in se srednji spol tradicionalno lahko uporablja za ljudi (npr. dete, dekle), nosi trenutno srednji spol pogosto konotacije neživega in nečloveškega.
- Večina človeških samostalnikov nima oblike v srednjem spolu in si jo je potrebno izmisliti. To ni nemogoče (Kvartirjeva trans skupnost je npr. predlagala “o” kot spolno nevtralni zaimek in “nečko” kot alternativo “nečaku/nečakinji” v srednjem spolu), a zahteva več dela in čas za uveljavitev.
PIKICE
Pikice so odgovor hrvaškega feminističnega portala Krilo na vprašanje o vključujoči rabi hrvaščine. Avtorice portala so štirim pikicam pripisale tudi štiri simbolne pomene: predstavljajo koren besede, “in”, “ali” in “niti niti” (tj. “žensko in moško”, “žensko ali moško”, “niti žensko niti moško”).
Primer: “Raziskoval⁞ke so odkril⁞e, da biseksual⁞ke predstavljamo največji delež LGBT skupnosti.”
Prednosti:
- Ker ta metoda ne posnema germanskih ali drugih jezikov, ki so veliko manj slovnično zaznamovani od slovenščine, ampak je izposojena iz slovenskega jezika, deluje naravno in berljivo.
- Zavrača moški slovnični spol kot nevtralen, poleg tega pa so pikice vizualen in simbolen opomnik, da ne obstajata samo moški in ženski družbeni spol.
- Minimalističen simbol vizualno ne razbije besedila.
Pomanjkljivosti:
- Simbol ne obstaja na tipkovnici, zato ga je treba vsakič kopirati, ustvariti svojo bližnjico ali pa v naglici uporabiti navadno piko/dvopičje namesto celotnega simbola.
- Čeprav je besedilo s pikicami lažje prebrati na glas od besedila s podčrtaji, se v govorjeni obliki pikice in njihov ideološki pomen izgubijo.
MEŠANJE SPOLOV
Ta pristop tako ženski kot moški slovnični spol obravnava kot nevtralna in izmenično uporablja oba, ponavadi po enega v enem stavku, drugega v naslednjem in tako naprej.
Primer: “Včeraj smo šle v center na kavo. V Pritličju smo srečali lezbično mafijo.”
Prednosti:
- Funkcionira tako v pisni kot govorni obliki in ne zahteva posebnih simbolov.
Pomanjkljivosti:
- Pri spontani rabi lahko zahteva preveč pozornosti glede oblike (ali oba spola uporabljam v enaki meri?) na račun vsebine.
- Lahko ustvari vtis, da se ne spreminja samo slovnični spol, ampak da govorimo o različnih osebah.
JEZIKOVNE AKROBACIJE
Včasih se je s spretno rabo mogoče izogniti slovničnemu spolu.
Primer: “Drago občinstvo!” namesto “Drage gledalke in gledalci!”
Prednosti:
- Pogosto lažje razumljivo in bolj tekoče od uporabe posebnih simbolov.
- Nihče vam ne bo težil, ker ne bo nihče niti opazil, kaj se dogaja, in je zato super trojanski konj za konzervativna okolja, ki bi se obregnila ob ali prepovedala druge metode, ali pa za situacije, ko nočemo z jezikom izdati svojega spola.
Slabosti:
- Mogoče uporabljati tako v pisni kot govorni obliki, a je težje v spontanem govoru.
- Velikokrat omejeno na sedanjik.
ZAKLJUČEK
Ker imajo vse naštete rešitve svoje prednosti in pomanjkljivosti, je odločitev v veliki meri odvisna od tega, kaj želimo doseči (ali želimo spolno nevtralen jezik uporabiti zase oz. za določeno osebo ali pa želimo sprevračati moški spol kot nevtralen nasploh?) in v kakšni obliki komuniciramo (ali gre za telefonski klic prijateljici, društveno objavo na instagramu ali doktorsko dizertacijo?).
V mislih je dobro ohraniti tudi, da nobena od gornjih rešitev ni popolna in dokončna in da to tudi ni njihov namen. Živimo v času velikih sprememb na področju spola, kar se odseva tudi v jeziku, a najboljšega pristopa ne bo mogoče najti čez noč in verjetno bo šele dolgoročna raba pokazala, kaj se bo v praksi prijelo in kaj ne. In to je okej, saj pomeni, da nismo pod pritiskom nemudoma najti najboljše rešitve in lahko do jezika ohranimo radoveden in igriv pristop.
REŠITVE V DRUGIH JUŽNOSLOVANSKIH JEZIKIH
Aorist je arhaičen preteklik za dovršne glagole v srbo-hrvaščini, ki je spolno nevtralen in nas torej reši prisile uporabljati zgolj sedanjik, če se želimo izogniti sloveničnemu spolu. Ker je v večini regij v vsakdanji rabi izumrl in ga ljudje večinoma poznajo le iz starega leposlovja, ga ni težko razumeti, aktivna raba pa zahteva vajo. V Srbiji je med mlajšo generacijo raba spet nekoliko v porastu, saj je krajši od drugih preteklih oblik in tako bolj priročen pri tipkanju sporočil.
V pisnih besedilih v srbo-hrvaščini ljudje včasih uporabijo in moško in žensko končnico pri spolno zaznamovanih besedah brez dodatnih simbolov, na primer: “Sretnie smo što možemo najaviti da Društvo Kvartir i Trans Mreža Balkan ove godine organiziraju Transpozij.”
Članek je bil prvotno objavljen v peti številki Transzina.