Znanec mi je pred kratkim rekel, da je omenil (ta moj) izraz »demiseksualnost« svojim prijateljem in so se vsi smejali, kakšna neumnost je to. Bolj kot to, da so brez kakršnegakoli raziskovanja izraza tako ocenili eno izmed podkategorij sivine, me je zmotilo to, da se nisem čutila podkovano za debato o temi, ki mi je blizu. To sem skušala spremeniti in zdaj bi rada z vami delila nekaj dejstev o demiseksualnosti.
Med aseksualnostjo in ne-aseksualnostjo (aloseksualnostjo) se nahaja sivo področje, kjer lahko med drugim najdemo tudi demiseksualke_ce. Potrebno je poudariti, da za razliko od heteroseksualnosti in homoseksualnosti beseda demiseksualnost opisuje razmere, v katerih lahko oseba začuti spolno privlačnost, in ne govori o spolu/spolih, ki privlačijo ali ne privlačijo te osebe.
Demiseksualke_ci občutijo spolno privlačnost šele, ko razvijejo tesen čustveni odnos z neko drugo osebo, kar pa vseeno ni zagotovilo, da jo bodo s tem zmeraj začutili. Spolna privlačnost se lahko razvije v kateremkoli tesnem čustvenem odnosu, ni pa nujno, da gre za romantično čustvo. Demiseksualke_ci so lahko različno romantično usmerjene_i in tudi spolno privlačnost lahko občutijo do enega ali večih spolov, tako da se demiseksualna identiteta ne izključuje s homo-, hetero-, bi-, panseksualnostjo in drugimi spolnimi usmerjenostmi.
Demiseksualne osebe se lahko na nek način počutijo izolirano od seksualne kulture, v kateri živimo, saj večino časa prav tako kot aseksualke_ci ne čutijo spolne privlačnosti, ko pa jo, se ta pogosto ne ujema s tem, kakor jo opisuje večina. Mnoge_i aloseksualke_ci pogosto zavijejo z očmi, ko nekdo omeni definicijo demiseksualnost, saj je le-ta za njih »normalna seksualnost« oziroma stvar izbire. Res je, da večina ljudi ne čuti spolne privlačnosti ves čas, a ko demi (krajša beseda za demiseksualno osebo) hodi po ulici, je ne bo čutil_a do neke neznane osebe. Ko bo šel/šla v petek npr. v klub Tiffany/Monokel, ne bo čutil_a spolne privlačnosti do nikogar. Tudi če večina ljudi, ki začutijo privlačnost v takšnih situacijah, ne naredi ničesar, je samo čustvo še vedno prisotno in ravno odsotnost tega čustva pri demijih je tisto, kar povzroči, da se počutijo drugačne, odrinjene ali celo prikrajšane. Pri demijih lahko minejo zelo dolga obdobja (meseci ali celo leta) med »epizodami« privlačnosti. Včasih tudi niso povsem prepričani, ali je to, kar občutijo, spolna privlačnost. Možno je, da uživajo pri spolnih odnosih, vendar to ne pomeni, da čutijo spolno privlačnost. Rada bi omenila tudi, da demiseksualnost ni stvar izbire. Ne gre za zatiranje spolnih občutkov, ker dejansko ni ničesar za zatreti. Demiseksualnost tudi ni prepričanje, da je spolnost spodobna samo v resni romantični zvezi, in ni vrednostna sodba o odnosih ali spolnem življenju katerekoli osebe.
Za zaključek bi še dodala, da se vsak_a posameznica_k sam_a identificira, in da so vsa zgoraj zapisana dejstva zgolj neka osnova, iz katere lahko izhajamo. Tako kot imamo različne lezbijke, biseksualke, trans osebe (ipd.), imamo tudi različne demi osebe.
Če imate kakršnokoli vprašanje, nas lahko brez zadržkov kontaktirate na Facebook-u ali pa preko maila.
Prilagam še nekaj povezav:
– http://www.demisexuality.org/whatisdemisexuality.html
– http://www.asexualityarchive.com/under-the-ace-umbrella/
– http://www.asexuality.org/wiki/index.php?title=Demisexual