HPV ≠ Hetero Penetracijski Virus
HPV je pomembna tema za našo skupnost (skoraj tako pomembna kot trači s scene)! Gre za spolno prenosljiv virus, ki se prenaša s kožnim stikom (ne pa npr. s telesnimi tekočinami). To pomeni, da se HPV-jem lahko okužimo tudi pri oralnem seksu in intimnih dotikih.
Poleg tega je Kvartirjeva raziskava pokazala, da HPV preventiva ne doseže velikega dela naše skupnosti – v primerjavi s slovenskim povprečjem na preventivni bris pri ginekologinji hodimo redkeje in ne dosegamo nacionalnih ciljev za pregledanost. Pregleda se izogibamo, saj se ga bojimo – še posebej, če je prvi. Poleg tega včasih ne vemo, kdaj in zakaj bi sploh morale iti.
Zato smo v tem članku zbrale nekaj osnovnih informacij, ki nam pomagajo biti ozaveščene in poskrbeti za svoje zdravje. Več kot o HPV-ju vemo, manj strašljiv je!
Kaj pravzaprav je HPV?
Okužba s HPV-jem je najpogostejša spolno prenosljiva okužba. Večina spolno aktivnih oseb nas bo vsaj enkrat v življenju imela HPV. Večina okužb je brez simptomov in jih naš imunski sistem sam preboli v roku dveh let (približno tako kot bivšo punco!). Pri manjšem številu okužb pa HPV povzroči:
- (pred)rakave spremembe na spolovilih, materničnem vratu, zadnjiku in ustnem delu žrela ali
- bradavice na spolovilih, zadnjiku in ustnem delu žrela.
Za okužbo s HPV-jem ni zdravila, a to ne pomeni, da smo proti njemu nemočne. Proti HPV-ju in njegovim posledicam moramo preprosto uporabiti druge strategije:
- redni bris materničnega vratu pri ginekologinji
- cepljenje
- prakticiranje varne spolnosti.
PAP bris pri ginekologinji
PAP test zazna (pred)rakave spremembe na materničnem vratu, kar pomeni, da lahko začnemo zdravljenje in preprečimo nastanek raka. Je izjemna oblika preventive, ki je krepko zmanjšala pogostost raka na materničnem vratu.
Testiranje poteka v okviru presejalnega programa ZORA. Test opravi ginekologinja, ki z dolgo palčko postrga vzorec celic materničnega vratu. Bris sam po sebi ni boleč, vendar pa mora ginekologinja uporabiti spekulum, da drži nožnico odprto in doseže maternični vrat, kar je za nekatere osebe neprijetno.
Če te je pregleda strah, je dobro, da ginekologinji to poveš, da te lahko verbalno vodi skozi proces in je uvidevna. Priporočamo tudi, da izbereš ginekologinjo po priporočilu prijateljic, ki so imele dobre izkušnje. Na pregled ti ni treba sami, s seboj lahko pripelješ nekoga za moralno podporo, po njem pa greš na tortico.
Če še nisi bila pri ginekologinji, ti bo pri 20. letih ZORA poslala vabilo na prvi bris. Če nimaš predrakavih sprememb, redno testiranje potem poteka na vsaka tri leta. To pomeni, da moraš obiskati ginekologinjo vsaka tri leta, tudi če je ne potrebuješ za nič drugega.
Tudi če si cepljena proti HPV-ju, je pomembno, da še vedno greš na bris. Cepljenje pokrije večino najpogostejših genotipov HPV, a ne pokrije vseh – zato še vedno obstaja možnost predrakavih sprememb.
LGBTI+ osebe se včasih izogibamo obiskov pri zdravnici, saj se bojimo diskriminacije – sploh pri ginekologinji, ki zna vprašati o našem spolnem življenju. A Kvartirjeva raziskava je pokazala, da nas ima večina tistih, ki se razkrijemo ginekologinji, pozitivno izkušnjo – tako glede spolne usmerjenosti kot transspolnosti, tako v mestu kot na vasi.
Diskriminatorna obravnava je nesprejemljiva. Po Zakonu o pacientovih pravicah imamo vse pravico do kakovostne in varne zdravstvene obravnave, zakon pa izrecno prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, spolne usmerjenosti in drugih osebnih okoliščin.
Če pri ginekologinji doživiš diskriminacijo, jo lahko prijaviš varuhu pacientovih pravic in zagovorniku načela enakosti [kam?]. Prav tako imaš pravico kadarkoli zamenjati ginekologinjo.
| ⚧ Brisi so pomembni za vse ⚧ Vse osebe z materničnim vratom potrebujejo redne brise, vključno s trans moškimi. Če si v sistemu zabeležen kot moški, verjetno ne boš dobil pozivov na pregled, ampak te bo nanj napotila endokrinologinja (v kolikor si na hormonski terapiji). Povsem razumljivo je, če ti je pregled neprijeten, vendar je izredno pomemben za ohranjanje zdravja. Je skrb zase. Dobro je tudi, da ga opraviš pri specialistki, ki ti ustreza. Tudi pri osebah brez maternice, ki imajo nožnico (npr. osebe, ki so imele histerektomijo, trans ženske z neovagino) lahko pride do predrakavih sprememb v vagini, a so te redkejše kot na materničnem vratu. PAP test je namenjen odkrivanju predrakavih sprememb specifično na celicah materničnega vratu, zato se v tem primeru odvzame bris, ki zaznava prisotnost HPV-ja v nožnici. Odločitev za odvzem takšnega brisa je prepuščena osebnim ginekologinjam. |
Cepljenje
Proti HPV-ju se je mogoče cepiti. To je edino cepivo proti raku, ki ga poznamo, kar je izjemno! S cepljenjem ne zaščitiš samo sebe, ampak tudi svoje partnerke, saj je okužba pogosto asimptomatska in jo torej lahko prenašaš, ne da bi se ti sploh sanjalo, da imaš HPV.
Cepivo zaščiti pred najpogostejšimi genotipi HPV-ja, ki povzročijo 90 % raka materničnega vratu in genitalnih bradavic. Cepivo ne zaščiti pred ostalimi, redkejšimi genotipi HPV. Od leta 2009 v Sloveniji poteka rutinsko cepljenje deklic v šestem razredu, od leta 2021 pa so v redno cepljenje vključeni tudi dečki.
| Cepljenje je za zamudnice brezplačno, dokler se redno šolajo. Po 15. letu za cepljenje ne potrebuješ privoljenja staršev! |
Cepljenje je najbolj učinkovito pred prvim spolnim odnosom, saj najbolje deluje proti genotipom HPV-ja, ki jim še nisi bila izpostavljena. Ampak tudi če si že spolno aktivna, je cepljenje še vedno smiselno, ker še vedno zmanjša verjetnost nastanka okužbe in s tem nastanka (pred)rakavih sprememb.
Če še nisi bila cepljena, pa si že zaključila šolanje ali si prestara, da bi bila vključena v redno cepljenje, se lahko cepiš samoplačniško. Potrebni so trije odmerki, cena posameznega je okrog 75 €.
Varna spolnost
HPV se prenaša z dotikom. To pomeni tako neposreden stik (med genitalijami, med usti in genitalijami, med usti in anusom) kot posreden prenos z roko, igračko, brisačo itd. Če na primer z roko dražiš ščegetavček okužene partnerke in se potem z isto neumito roko dotakneš svojih genitalij, ust ali anusa, se lahko okužiš.
Možnost okužbe lahko zmanjšaš z uporabo zaščite. To pomeni uporabo rokavic, folije za oralni seks ter higieno rok in igračk. Tudi uporaba kondoma na penisu pomembno zmanjša možnost prenosa, a ga ne prepreči popolnoma, saj kondom pokrije le penis in še vedno pride do stika nezaščitene kože v bližini.