Kako prehajati v Sloveniji

V slovenskem zdravstvenem sistemu ne obstaja poenoten predpisan postopek prehajanja (tranzicije) za transspolne osebe, zakonodaja določa le pogoje za spremembo imena in spola v dokumentih (o katerih si lahko podrobno preberete tukaj), poleg tega pa je za medicinsko prehajanje (s pomočjo hormonov, operativnih posegov itd.) zaenkrat potrebna psihiatrična diagnoza transseksualizma. To se po sprejetju letošnje ICD-11 (Mednarodna statistična klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov) lahko spremeni.

Zato smo letos pripravile_i spletno anketo o izkušnjah transspolnih oseb z zdravstvenim sistemom in prehajanjem, da bi drugim transspolnim osebam olajšale priprave na prehajanje in jim pomagale ustvariti si sliko, kaj lahko pričakujejo in kako se lahko kar najbolje pripravijo.

Anketa bo ostala odprta in če želite pomagati razširiti ta članek, lahko svoje izkušnje in nasvete z nami anonimno delite tukaj in dodane bodo ostalim odgovorom.

Kaj zate osebno vključuje prehajanje (tranzicija)?

• “Hormonsko nadomestno zdravljenje.” – nebinarna trans ženska
• “Kirurško-medicinski proces s spremembo spola v dokumentih.” – trans ženska
• “Zaenkrat hormonska terapija, obojestranska mastektomija s peri-areolarnim rezom, morda kdaj v prihodnosti še dodatne operacije, sprememba imena in oznake spola v uradnih evidencah.” – trans moški
• “Družbeno.” – trans moški
• “Operativna sprememba spola, jemanje hormonov, sprememba dokumentov.” – trans moški
• “Socialna sprememba, sprememba imena, hormonska terapija.” – trans moški
• “Sprememba videza, glasa … Fizične lastnosti … S testosterona operacijo/odstranitvijo prsi.” – ženska, ki ji je bil (ob rojstvu) pripisan ženski spol in ki jemlje testosteron

Kako si začel_a prehajati? H kateri_emu zdravici_ki si šla najprej (osebni, psiholog_inja)?

• “K dr. Rahne Otorepec.” – trans ženska
• “Prvi korak je posvet s psihiatrinjo, dr. Rahne Otorepec.” – trans moški
• “Osebni.” – trans moški
• “Psihologinja.” – trans moški
• “Osebni zdravnik, psiholog, VU Amsterdam medical center gender clinic.” – trans moški
• “Osebna zdravnica me je napotila k psihologinji, ta me je napotila k Dr. Rahne Otorepec.” – ženska, ki ji je bil (ob rojstvu) pripisan ženski spol in ki jemlje testosteron
• “Za medicinsko tranzicijo se lahko naročiš direktno na enoti za spolno zdravje [LINK]. Priporočam dr. Zajca.” – nebinarna oseba

Kam so te napotili? Kaj so bili naslednji koraki? Ali si jih moral_a opraviti v določenem vrstnem redu? Kako dolgo je posamezen korak trajal? Ali si naletel_a na čakalne dobe?

• “K specialistom endokrinologije ter specialistom plastične ter urogenitalne kirurgije. Ne, zaporednost je logična glede na potek tranzicije. Razmeroma precej hitro, ker ne z moje ne z njihove strani ni bilo nobenih zadržkov. Napotitve in obravnave so bile pogosto urejene po dogovoru, v znatno krajšem času kot je v okviru standarnih čakalnih vrst.” – trans ženska
• “Dr. Rahne Otorepec mi je izdala izvid z uradno diagnozo F 64.0 (transseksualizem), s katerim me je napotila na osebno zdravnico z navodili, naj pridobim napotnice za specialiste (klinični psiholog, endokrinolog, ginekolog in ultrazvok prsi). Vrstni red pregledov je bil odvisen od terminov, ki so mi jih ponudili specialisti; najprej sem bil pri klinični psihologinji, potem pri ginekologinji, potem UZ prsi, potem endokrinolog. Za 1. pregled sem najdlje čakal pri endokrinologu (6 mesecev), pri čemer mi nihče ni povedal, da je pogoj za začetek hormonske terapije tudi UZ trebuha, kar mi je povedala šele endokrinologinja, zato sem moral čakati še dodatne 3 mesece na UZ trebuha, preden sem se lahko naročil na ponoven posvet k endokrinologinji. Zaradi zapletov in dolgotrajnih postopkov sem na koncu šel po nasvet in terapijo v Beograd, kjer so mi predpisali testosteron.” – trans moški
• “K psihiatru in ta naprej na seksološko ambulanto, čakal sem približno dva meseca.” – trans moški
• “Najprej sem pri psihologinji delal teste da so določili ali res “potrebujem” prehod, nato mi je napisala priporočilno pismo za kirurške posege, s tem sem šel do različnih kirurgov (za mastektomijo in za histerektomijo) in do endokrinologinje. Pri vseh so čakalne dobe, vendar je to pričakovati.” – trans moški
• “Rahne me je napotila k endokrinologinji na pregled – želela sem dobiti vse informacije pred začetkom prejemanja hormonov. Nakar sem si sama vzela 4 leta časa za razmislek, če to resnično želim … Ko pa sem se dokončno odločila, da želim hormone, je vse skupaj trajalo kakšnih osem mesecev, preden sem jih dobila.” –  ženska, ki ji je bil (ob rojstvu) pripisan ženski spol in ki jemlje testosteron

Kot kaj si se zdravnicam_kom razkril_a? Ali je mogoče prehajati kot nebinarna oseba?

• “Takrat ko je iz specificnih razlogov medicinsko relevantno, nimam zadržkov povedati da sem transseksualna ženska.” – trans ženska
• “Glede na to, da je osnova za vse uradna diagnoza transseksualizma, dodatno razkritje niti ni potrebno.” – trans moški
• “Je, zakaj pa ne. Nisem se rabil razkrivati, je bilo načeloma vsem jasno.” – trans moški
• “Večinoma so iz izvidov in drugih mojih dokumentov uganile_i, ponavadi so vprašale_i kdo sem in sem potem razložil.” – trans moški
• “Povedala sem jim, da sem ženska (tudi ta spol mi je bil pripisan ob rojstvu), ampak da mi je moški videz na sebi všeč in da želim prejemati testosteron … In tudi nisem imela nobenih problemov z njimi.” – ženska, ki ji je bil (ob rojstvu) pripisan ženski spol in ki jemlje testosteron
• “V postopek lahko vstopiš kot nebinarna oseba, vendar se bo morda zaradi tega celoten postopek zavlekel. Postopek se lahko zavleče tudi, če nimaš podpore v biološki družini, imaš težave z duševnim zdravjem ali si mlada odrasla oseba. Okoliščine, ki lahko postopek skrajšajo in jih je vredno izpostaviti, so karkšnokoli sodelovanje pri LGBT organizacijah, kjer se ukvarjaš s svojim spolom; suverenost in samozavest glede lastne identitete; čim širša razkritost doma, v službi, šoli, med prijatelji itd.; uspešno spopadanje z in stabilizacija težav z duševnim zdravjem.” – trans moški

Ali si spremenil_a dokumente? Kako si spremenil_a ime, kako spol v dokumentih? Ali si dobil_a nov EMŠO? Ali so za spremembo obstajali kakšni predpogoji? Kakšni so bili stroški? Na kateri urad si moral_a?

• “Dokumente sem na podlagi dokumenta izdanega s strani pristojne stroke uredila na upravni enoti. V sklop sprememb dokumentacije spada tudi spremenjen emšo. Stroški so enaki stroškom izdaje novega potnega lista, nove osebne izkaznice, itd. Razen tega posebnih stroškov postopka ni. Oddelek za matične zadeve.” – trans ženska
• “Aprila 2017 sem uradno spremenil dokumente. Na UE Kranj sem izpolnil obrazec za spremembo osebnega imena in na hrbtno stran pripisal, da prosim, da se mi poleg imena in priimka zabeleži tudi sprememba oznake spola in izda nova matična številka. Za spremembo oznake spola namreč ne obstaja obrazec (posledično tudi ni potrebno plačati dodatne takse, razen tiste za spremembo imena – cca. 55 EUR za prvo spremembo, cca. 110 EUR, če spremembe delaš večkrat). Kot dokazilo sem predložil potrdilo psihiatrinje, da sem v tranziciji in da živim v moškem spolu, a zaradi spornega dopisa MNZ to potrdilo prvotno ni zadostovalo. Zahtevali so dodatna dokazila, ki jih nisem imel, zato sem preko odvetnika zahteval, da izkažejo pravno podlago za tovrstne zahteve, ali pa odobrijo mojo prošnjo. Po cca. mesecu dni so mojo vlogo ugodno rešili.” – trans moški
• “Spremenil vse dokumente, za spremembo sem potreboval potrdilo psihiatra, spremembo sem opravil na Tobačni, stalo pa me je okrog 120 evrov.” – trans moški
• “Sprememba imena še pred tranzicijo (e-uprava, okoli 30 evrov za vlogo). Za spremembo spola in emša pa mi še niso priznali nizozemskih zdravniških dokumentov.” – trans moški
• “Spremenil bom ime, postopek česar je opisan tu: http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/maticni_register/sprememba_imena/ Sprememba imena ima predpogoj (potrdilo o nekaznovanosti (izda ga ministrstvo za pravosodje) in potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku (izda ga okrajno sodišče), oboje ti lahko priskrbi upravna enota sama. Prva sprememba imena stane okoli 54€, vsaka nadaljna pa 108€ (LINK). Glede spremembe spolnega markerja še nisem prepričan. Če bi obstajala nevtralna možnost bi jo izbral takoj, glede moškega markerja pa nisem prepričan zaradi varnosti.” – nebinarna oseba

Ali je mogoče prositi zgolj za hormone/različne operacije in ne oboje? Npr. ali sta mogoča mastektomija in brušenje adamovega jabolka brez hormonske terapije? Ali jih tudi v tem primeru krije zavarovalnica?

• “Je mogoče. ZZZS v skladu z zakonodajo RS krije vse postopke, preglede in posege, ki jih priporoči in odobri pristojna zdravstvena stroka – Konzilij za potrditev spolne identitete. Zavarovalnica krije storitve le osebam, ki opravljajo postopek pod okriljem konzilija.” – trans ženska
• “Vem, da je mogoče. Jaz sem operiral le prsi, na svoje stroške, kar bi mi sicer lahko krila zavarovalnica, ampak bi bil najbrž slabši rezultat, saj bi bilo to potrebno operacijo opraviti v UKC-ju – ne, hvala. S hormoni sem prenehal, saj mi je bilo bolj nujno le operacija prsi in sprememba dokumentov.” – trans moški
• “Lahko. Morda nekatero zdravstveno osebje s tem ne bo najbolj zadovoljno, vendar ne obstaja dokument, ki bi te prisilil, da greš čez vse ali nič. Ob diagnozi transseksualizma stroške prehajanja krije zavarovalnica, prav tako pa se lahko po določenem obdobju hormonske terapije odločiš, da bi z njo prenehal (kar pa morda ne drži edino v primeru histerektomije).” – transspolna nebinarna oseba

Ali obiskuješ logopeda? Ali terapijo krije zavarovalnica?

• “Ne obiskujem. Paciente k logopedu napoti član konzilija specialist ORL kirurgije.” – trans ženska

Ali si imel_a kakšne stroške pri prehajanju? Katere?

• “Da. Povezani s specifičnimi kirurškimi posegi, ki jih ZZZS ne krije.” – trans ženska
• “Imel sem stroške z obiskom specialistov v Beogradu (zaradi neorganiziranosti / neodzivnosti našega zdravstva), 250 EUR za krvne preiskave, 80 EUR za posvet s psihiatrom, 50 EUR za posvet z endokrinologinjo, cca. 35 EUR za 12 ampul testosterona Depo 250mg. V zadnjem času sem imel stroške s samoplačniškim pregledom nivojev testosterona v krvi, saj mi te preiskave na KO za endokrinologijo ne delajo dovolj pogosto, zato še vedno (po 9 mesecih) nismo uspeli doreči ustreznega načina / intervala jemanja testosterona, zaradi česar sem ga imel najprej občutno preveč (stranski učinki vključujejo zadrževanje vode, bolečine v okončinah), zdaj pa skoraj nič (kar zavira fizične spremembe, ki bi jih želel s prehajanjem doseči).” – trans moški
• “120 evrov za spremembo dokumentov in 3000 € za samoplačniško operacijo prsi.” – trans moški
• “Za zdaj ne, ker se da uredit tako, da vse krije zavarovanje (traja dlje zaradi čakalnih dob, ki jih pri samoplačniskem prehajanju verjetno ni); verjetno potem še največ stane sprememba dokumentov.” – trans moški
• “V Amsterdamu sem imel stroške le s hormoni, vse ostalo je bilo krito; 1 leto hormonske terapije in šele potem različne operacije. Zavarovalnica krije vse stroške, vendar ponavadi zaradi odbitka na premijo (okrog 400 letno), na koncu plačaš hormone s tem, če nimaš zraven še drugih medicinskih stroškov. Zavarovanje deluje po prinicpu ‘ko sam plačas 400 evrov letno za medicinske potrebe, ti zavarovalnica povrne višek stroškov’.” – trans moški
• “Ne, razen z operacijo prsi, ki sem jo opravila na Hrvaškem in ki je bila samoplačniška … Sem jo pa opravila, preden sem sploh vedela za zavarovalniško kritje pri nas (moja napaka).” – ženska, ki ji je bil (ob rojstvu) pripisan ženski spol in ki jemlje testosteron

Katere hormonske terapije so na voljo? Kaj ti je bilo predpisano? V kakšni obliki? Ali si imela pri izbiri besedo ali se je odločil_a endokrinolog_inja?

• “Vsa zdravila ki so na voljo so uvrščena in opredeljena v centralni bazi zdravil. Doze in izbira zdravila so bile vedno stvar dogovora med mano in endokrinologom.” – trans ženska
• “V Sloveniji je testosteron na voljo v 2 oblikah; androtop (gel), ki se dnevno maže na kožo, in Nebido (injekcije), ki se ga jemlje 3-4-krat letno. Jaz uporabljam Depo 250mg (injekcije), ki so mi jih predpisali v Beogradu in jih jemljem vsakih nekaj tednov (prvotno na 2 tedna, potem 4, zdaj 3, še vedno iščemo pravo dozo). Endokrinologinja je nedavno predlagala, da preidem na Nebido, vendar sem se odločil, da tega ne želim, saj gre za vnos večje količine testosterona naenkrat, ki naj bi se sproščal postopoma, jaz pa sem že v startu imel težave s kopičenjem testosterona, zato sem predlagal, da še kako leto ostanem na Depo-ju, s čimer se je endokrinologinja strinjala. Po tem, ko je bilo ugotovoljeno, da zdaj nimam dovolj testosterona oz. ga skorajda nimam, je bila postavljena teza, da gre za težave s samimi aplikacijami (preparati), zato je endokrinologinja predlagala prehod na androtop, vendar sem se uspel dogovoriti, da zaenkrat rajši skrajšamo interval na 3 tedne in bolj ažurno spremljamo nivoje v krvi.” – trans moški
• “Endokrinologinja v UKC mi je predpisala 100 mg ciproteronacetata. Poslala me je tudi na kontrolni odvzem krvi. Čez dva meseca sem prejela izvide, ki so pokazali, da je bil odmerek ciproteronacetata vsaj dvakrat prevelik, kar sem opazila tudi sama, saj sem postala skrajno depresivna in anksiozna. Tudi vse moje trans prijateljice so mi povedale, da so na največ 25 mg antiandrogena, zato sem začela jemati polovičen odmerek. Na kontroli tri mesece po prvem pregledu sem endokrinologinjo obvestila o svoji odločitvi in strinjala se je, da lahko odmerek postopno zmanjšam na 25 mg. Ponovno me je poslala na odvzem krvi, redne kontrole pa imam vsake tri mesece.” – nebinarna trans ženska
• “Zame so prišli v poštev gel (Androgel), ki ga jemljem zdaj, bom pa v nekaj mesecih prešel na injekcije (Nebido); tako je priporočila endokrinologinja.” – trans moški
• “Najprej sem dobila testosteron v obliki gela (Androtop), ki sem si ga dnevno mazala na področje trebuha. To je bila zame pravilna izbira, saj se na začetku telo še navaja na spremembo in bi lahko v primeru komplikacij terapijo takoj prekinila. Po približno osmih mesecih pa sem zaprosila za injekcije (Nebido) in jih tudi brez problemov dobila oz. jih dobivam na vsake tri mesece.” – ženska, ki ji je bil (ob rojstvu) pripisan ženski spol in ki jemlje testosteron

Če si začel_a prehajati v tujini, pa si se preselil_a v Slovenijo, ali si lahko nadaljeval_a s terapijo? Kako?

• “Ja. Naročila sem se pri osebni zdravnici, s seboj sem prinesla vso dokumentacijo od doma (diagnozo, endokrinološke izvide, recepte za predpisana zdravila), vendar je zdravnica ni zares pogledala. Predpisala mi je estrogen, za antiandrogen pa me je napotila k ginekologinji, ki mi tudi ni znala pomagati, je pa bila zelo prijazna in mi je napisala nujno napotnico za endokrinologijo (saj so na oddelku čakalne vrste in bi mi lahko zmanjkalo zdravil). Endokrinologinja v UKC tudi ni preverila moje dokumentacije in mi je namesto triporelin acetata, ki sem ga v obliki inekcij prejemala doma in ki v Sloveniji ni na voljo, predpisala 100 mg ciproteronacetata. Poslala me je tudi na kontrolni odvzem krvi. Čez dva meseca sem prejela izvide, ki so pokazali, da je bil odmerek ciproteronacetata vsaj dvakrat prevelik, kar sem opazila tudi sama, saj sem postala skrajno depresivna in anksiozna. Tudi vse moje trans prijateljice so mi povedale, da so na največ 25 mg antiandrogena, zato sem začela jemati polovičen odmerek. Na kontroli tri mesece po prvem pregledu sem endokrinologinjo obvestila o svoji odločitvi in strinjala se je, da lahko odmerek postopno zmanjšam na 25 mg. Ponovno me je poslala na odvzem krvi, redne kontrole pa imam vsake tri mesece. Večina zdravnic je vsaj za silo govorila angleško, večina sester pa ne. Priporočam, da s seboj pripeljete nekoga, ki govori slovensko in vam lahko pomaga s prevajanjem.” – nebinarna trans ženska
• “V Amsterdamu sem šel k osebnemu zdravniku, ta pa me je z napotnico poslal na center za spolno disforijo in k psihologu, s katerim posluje ordinacija. Čakalna doba za pishologa: 2 tedna, čakalna doba za VU Amsterdam: 8 mesecev . Po osmih mescih sprejemni razgovor, tedenske terapije s psiholgom na VU gender clinic  (4 tedne), po štirih tednih hormonska terapija in psiholog na 2 tedna. Drugi teden na VU gender clinic je bilo potrebno opraviti še slike telesa s polnim želodcem vode in brez, se pogovoriti o željeni spremembi in opraviti splošen zdravniški pregled. Trenutno imam težave s priznavanjem zdravniških dokumentov in tudi receptov. Tako da redno skočim nazaj na Nizozemsko po hormone.” – trans moški

Ali stroške epilacije krije zavarovalnica?

• “Zavarovalnica ne more in ne sme kriti stroškov epilacije trans ženskam, saj bi šlo za sistemsko diskriminacijo vseh ostalih žensk, ki imajo v večji ali manjši meri težave s prekomerno poraščenostjo.” – trans ženska

Kakšna je bila tvoja izkušnja s prehajanjem? Ali si zadovoljna_na z medicinskim osebjem? Bi koga posebej priporočal_a?

• “Sama sem imela le pozitivne izkušnje z medicinskim osebjem.” – trans ženska
• “Priporočala bi osebno zdravnico dr. Šker Pahernik v zdravstvenem domu Aškerčeva. Ravnala je zelo strokovno in prijazno in se spoznala na nadomestno hormonsko terapijo.” – nebinarna trans ženska
• “Moja izkušnja je, da zdravniki v konziliju delujejo zelo nepovezano, neorganizirano, kot da eni za druge ne vedo, kaj točno počnejo oz. kako so ti delčki procesa povezani med sabo.” – trans moški
• “Vse je bilo okej.” – trans moški
• “Zdi se mi, da so vse “pristojne” osebe korektne in strokovne, kar je zelo pomembno. Prav tako so, ko sem se razkril, večinoma vsi upoštevali drugo ime in me naslavljali v pravilnem slovničnem spolu.” – trans moški
• “V Amsterdamu je bilo korektno osebje z vrsto let izkušenj, v Sloveniji pa se srečujem s težavami.” – trans moški
• “Moja izkušnja z vsemi je bila super.” – ženska, ki ji je bil (ob rojstvu) pripisan ženski spol in ki jemlje testosteron

Kaj bi svetoval_a osebi, ki razmišlja o prehajanju?

• “Tudi če nisi prepričan_a, ali si želiš tranzicije, ti priporočam, da vseeno čim prej vsaj uradno sprožiš postopek, saj se lahko ta zaradi čakalnih dob zelo zavleče. Če si boš v tem času premislil_a, ga lahko kadarkoli prekličeš, v nasprotem primeru pa ti bo žal, da boš moral_a s čakanjem šele začeti.” – nebinarna trans ženska
• “Naj se zelo dobro informira pri ljudeh, ki so te stvari že dali skozi, saj so to praviloma EDINE res zanesljive informacije. Zdravniki dajejo zelo zmedene, nepopolne, včasih celo netočne informacije, kar je zelo nevarno. Naj veliko sprašuje in se ne pusti odgnati, če naleti na neprijaznost.” – trans moški
• “Začni živeti svoje življenje!” – trans moški
• “Odloči se kaj, kako, kako hitro si želiš spremeniti in se o vsem pozanimaj (najbolje je, če kontaktiraš nekoga, ki je že imel to izkušnjo in direktno vprašaš. Naj ti tudi ne bo nerodno raznih zdravnikov specialistov zasuti z vprašanji.). Če si po tem prepričan_a da si želiš sprememb (in kakšnih), le pogumno naprej! Predvsem vedi, da nisi sam_a. :)” – trans moški
• “Čim več preberi in se dobro informiraj. In pa preveri zakone ter zdravniške postopke za državo, v katero se imaš namen preseliti!” – trans moški
• “Zdravstveno osebje ti bo zastavljalo veliko osebnih vprašanj  … Meni je bilo čisto vseeno, kaj jih zanima, in mi ni bilo težko odgovarjati … Mogoče bi svetovala, da ničesar ne vzeti osebno. Ampak to je samo nasvet ne ukaz. ;)” – ženska, ki ji je bil (ob rojstvu) pripisan ženski spol in ki jemlje testosteron
• “Trenutno sam sebi govorim pogumno, tako da pogumno in srečno tudi za ostale :)” – nebinarna oseba